Astronomicheskaya nedelya s 20 po 26 fevralya 2006 goda.18.02.2006 21:46 | Aleksandr Kozlovskii
Vse znachimye astronomicheskie yavleniya budut proishodit' v seredine dannoi nedeli. Srazu dve otnositel'no yarkie komety proidut perigelii, a Merkurii dostignet svoei vostochnoi elongacii. Planeta Uran skroetsya v luchah vechernei zari, i vechernyaya vidimost' ee zakonchitsya. Sleduyushii (utrennii) period vidimosti planety nastupit lish' v aprele. 22 fevralya kometa Pojmanski (C/2006 A1) proidet perigelii, nahodyas' v sozvezdii Kozeroga) na rasstoyanii 0,57 a.e. ot Solnca. Blesk komety sostavit 7,7m! V den' prohozhdeniya perigeliya ee skorost' sostavit bolee 300 uglovyh sekund v chas, poetomu k koncu nedeli kometu uzhe mozhno budet nablyudat' v srednih shirotah Rossii na utrennem nebosvode v desyatke gradusov vostochnee Venery. Blagodarya takoi skorosti dvizheniya po nebosvodu, kometa bystro podnimaetsya v severnoe polusharie neba, i v nachale marta dostignet nebesnogo ekvatora. Dlya nablyudenii S/2006 A1 podoidet dazhe obychnyi binokl', a v teleskop u komety vozmozhno budet zameten i hvost. Na sleduyushii den' posle prohozhdeniya kometoi S/2006 A1 perigeliya, kometa McNaught (C/2005 E2), nablyudayushayasya s 2005 goda, takzhe priblizitsya k Solncu na minimal'noe rasstoyanie, kotoroe sostavit 1,52 a.e. Ne smotrya na dovol'no bol'shoe udalenie ot Solnca i ot Zemli, nebesnaya strannica budet imet' raschetnyi blesk 9,1m, chto pozvolit nablyudat' ee v malye lyubitel'skie teleskopy. K momentu prohozhdeniya perigeliya, eta hvostataya nebesnaya gost'ya budet nablyudat'sya po vecheram v sozvezdii Ryb v polutora desyatkah gradusov severo-vostochnee Merkuriya. Vyhodit, chto na etoi nedele u kazhdoi komety - svoya planeta ili naoborot! V svyazi s postepennym umen'sheniem fazy Luny, kotoraya nahoditsya v faze poslednei chetverti, nochnoe nebo budet temnym s vechera i do polunochi. V eto vremya mozhno nablyudat' vse velikolepie sozvezdii zvezdnogo neba. Na yuge sverkaet rossyp'yu yarkih zvezd Orion - samoe krasivoe sozvezdie zimnego neba. Pod Orionom nahoditsya neprimetnoe sozvezdie Zaica, predstavlyayushee soboi trapeciyu iz slabyh zvezd. Levee viden Bol'shoi Pes i samaya yarkaya zvezda neba - Sirius. V yugo-vostochnoi i vostochnoi chasti neba raspolozhilis' sozvezdiya Edinoroga, Malogo Psa, Raka i L'va. V sozvezdii Raka na etoi nedele nevooruzhennym glazom mozhno nablyudat' zvezdnoe skoplenie Yasli (M44). A v teleskop eto skoplenie predstavlyaet voshititel'noe zrelishe. V severnoi chasti na nebosklon podnimaetsya Bol'shaya Medvedica, s obrashennoi vniz ruchkoi Kovsha. Levee vidna Malaya Medvedica s Polyarnoi zvezdoi. Pod Maloi Medvedicei izvivaetsya Drakon, ne imeyushii yarkih zvezd, no Golova Drakona na primete u lyubitelei astronomii. U severnogo gorizonta nahoditsya sozvezdie Liry. Zvezda Vega iz etogo sozvezdiya ne zahodit v srednih shirotah za gorizont. V zenite vidny sozvezdiya Perseya, Kassiopei, Voznichego, Zhirafa i Cefeya. Pravee Perseya nahoditsya sozvezdie Andromedy i Tumannost' Andromedy (M31). Eta gigantskaya zvezdnaya sistema (galaktika) legko vidna nevooruzhennym glazom. Telec znamenit Krabovidnoi Tumannost'yu (M1) ostatkom sverhnovoi zvezdy. Yarkii Al'debaran yavlyaetsya glavnoi zvezdoi Tel'ca i odnovremenno rasseyannogo zvezdnogo skopleniya Giady. Yarkoe zvezdnoe skoplenie Pleyady (M45) nahoditsya vyshe Giad. V nachale nedeli Pleyady popolnyatsya eshe odnoi zvezdoi - Marsom, kotoryi budet nahodit'sya v dvuh s polovinoi gradusah yuzhnee M45. V etom godu Pleyady budut chasto pokryvat'sya Lunoi, a pervoe iz pokrytii, vidimyh s territorii Rossii, proizoidet 5 marta. Oven lishilsya Marsa i teper' skromno zanimaet svoe mesto pravee Tel'ca. Sozvezdie Bliznecov s yarkimi zvezdami-brat'yami Kastorom i Polluksom nahoditsya nad Orionom. Luna k koncu nedeli predstanet vzoru nablyudatelei tonkim serpom, proidya za sem' dnei po sozvezdiyam Vesov, Skorpiona, Zmeenosca, Strel'ca i Kozeroga. Zheltovatyi Merkurii mozhno nablyudat' v zapadnoi chasti nebosvoda srazu posle zahoda Solnca. 24 fevralya on proidet tochku vostochnoi elongacii, nahodyas' v sozvezdii Ryb. Poskol'ku planeta imeet sklonenie pochti na 10 gradusov bol'she solnechnogo, vidimost' ee v srednih shirotah strany sostavlyaet bolee chasa, a vysota nad gorizontom s momenta poyavleniya Merkuriya na nebosvode na shirote Moskvy dostigaet okolo 12 gradusov. Yarkii blesk Merkuriya pozvolit nablyudat' ego s rannego vechera, a uglovoi diametr bolee 7 uglovyh sekund dast vozmozhnost' legko zametit' poludisk planety dazhe v sil'nyi binokl'. Interesno, chto v eti dni vidimye diametry Merkuriya i Marsa odinakovy. Posle elongacii planeta nachnet vidimoe sblizhenie s Solncem, prodolzhitel'nost' vidimosti stanet sokrashat'sya, blesk i faza - umen'shat'sya, a vidimyi diametr - uvelichivat'sya. Vid planety primet serpovidnuyu formu, kak u Luny v pervye dni posle novoluniya. S vechera vysoko v yuzhnoi chasti neba viden oranzhevyi Mars. S zahodom Solnca na vostoke viden okol'covannyi Saturn. Vskore posle polunochi na yugo-vostoke poyavlyaetsya velichavyi Yupiter, a v luchah utrennei zari siyaet krasavica Venera. Na etoi nedele vidimye diametry etih planet budut odinakovy, a zatem glavenstvuyushuyu rol' po pravu zaimet Yupiter. Asteroidy Vesta i Yunona, po-prezhnemu, yavlyayutsya samymi yarkimi na nebosvode, hotya vidny tol'ko v binokl' ili teleskop. Yasnogo neba i uspeshnyh nablyudenii!
Solnce. Maksimal'naya vysota dnevnogo svetila nad gorizontom na shirote Moskvy sostavit okolo 23 gradusov. V tablice privodyatsya momenty nachala i konca grazhdanskih (Grzh.) i navigacionnyh (Nav.) sumerek, a tak zhe voshod, zahod Solnca i dolgota dnya dlya Moskvy.
data Nav. Grzh. Voshod Zahod Grzh. Noch' Dol.dnya 20 06:22 06:58 07:43 17:44 18:29 19:05 10:00 21 06:20 06:55 07:41 17:46 18:31 19:07 10:05 22 06:17 06:53 07:38 17:48 18:33 19:09 10:09 23 06:15 06:51 07:36 17:50 18:35 19:11 10:14 24 06:13 06:49 07:33 17:52 18:37 19:13 10:18 25 06:11 06:46 07:31 17:54 18:39 19:15 10:23 26 06:08 06:44 07:29 17:56 18:41 19:17 10:27
Vidimyi uglovoi diametr Solnca sostavlyaet okolo 32 minut 20 sekund. Dnevnoe svetilo nahoditsya v sozvezdii Vodoleya.
Luna. Estestvennyi sputnik Zemli vstupaet v fazu poslednei chetverti 21 fevralya. V tablice ukazany momenty voshoda, verhnei kul'minacii, zahoda, vysoty verhnei kul'minacii, faza, radius i ekvatorial'nye koordinaty Luny na moment verhnei kul'minacii dlya Moskvy.
data Vosh VK Zahod VKg. Faza radius koordinaty (VK) 20 01:23 05:24 09:13 +13o 0,62 15'14" 14:54,4 -21o14' 21 02:50 06:14 09:28 +09o 0,52 15'27" 15:48,7 -25o22' 22 04:19 07:09 09:54 +06o 0,41 15'42" 16:48,0 -28o17' 23 05:37 08:09 10:41 +05o 0,30 15'58" 17:51,8 -29o35' 24 06:33 09:12 11:55 +06o 0,20 16'14" 18:58,5 -28o56' 25 07:07 10:14 13:31 +09o 0,11 16'28" 20:05,3 -26o13' 26 07:27 11:15 15:16 +13o 0,04 16'38" 21:09,8 -21o34'
Na etoi nedele Luna 20 fevralya pri ubyvayushei faze 0,60 proidet v 5,1 gr. yuzhnee Yupitera, 24 fevralya pri ubyvayushei faze 0,14 - v 10,2 gr. yuzhnee Venery, a 26 fevralya pri ubyvayushei faze 0,03 - v 3,9 gr. yuzhnee Neptuna.
Merkurii. Blizhaishaya k Solncu planeta vidna na fone vechernei zari v vide yarkoi zvezdy. V techenie vsei nedeli prodolzhitel'nost' vidimosti Merkuriya sostavit okolo chasa. Blagodarya elongacii, uglovoe rasstoyanie mezhdu Solncem i planetoi dostignet velichiny 18 gradusov, a vidimyi diametr sostavit 7,3 uglovyh sekund. Yarkost' planety -0,5m pozvolit nablyudat' (v teleskop) disk planety pri faze 0,43 eshe na svetlom nebe. Nablyudaite Merkurii, potomu chto dannaya vechernyaya vidimost' Merkuriya samaya luchshaya v 2006 godu. Vsyu nedelyu (za isklyucheniem pervogo dnya) Merkurii budet nahodit'sya v sozvezdii Ryb.
Venera. Yarchaishaya planeta nablyudaetsya na fone utrennei zari okolo polutora chasov. Uglovoe rasstoyanie mezhdu Veneroi i Solncem k koncu nedeli sostavit 43 gradusa. V nachale nedeli Venera vidimyi diametr 39 uglovyh sekund, chto sravnimo s uglovymi razmerami Yupitera. Faza planety uvelichilas' do 0,29, a blesk dostig maksimal'nogo znacheniya (-4,7m), poetomu Utrennyuyu Zvezdu mozhno nablyudat' nevooruzhennym glazom i dnem. V teleskop Venera vidna v vide serpa, pohozhego na serp ubyvayushei Luny. Nebesnaya krasavica nahoditsya v sozvezdii Strel'ca, a vostochnee ee dvizhetsya na sever kometa Pojmanski (C/2006 A1), kotoruyu zhiteli Rossii smogut nablyudat' uzhe v konce nedeli.
Mars. Planeta vsyu nedelyu nahoditsya v sozvezdii Tel'ca v neposredstvennoi blizosti ot Pleyad, a kratchaishee rasstoyanie mezhdu Marsom i skopleniem pridetsya na samoe nachalo nedeli. Lish' eta blizost' privlekaet vnimanie k nashemu nebesnomu sosedu. Luchshii period nablyudenii Marsa - pervaya polovina nochi. Tem ne menee, hotya prodolzhitel'nost' ego vidimosti sostavlyaet bolee 8 chasov, nablyudat' na ego poverhnosti v teleskop pochti nechego. Na etoi nedele Mars stal samoi malen'koi i tuskloi iz yarkih planet, t.k. ego vidimyi diametr sostavlyaet vsego 7 uglovyh sekund, a blesk umen'shilsya do +0,7m, chto znachitel'no men'she mnogih yarkih zvezd.
Yupiter. Planeta, imeyushaya blesk -2,0m i vidimyi diametr 39 uglovyh sekund, nahoditsya v sozvezdii Vesov, i vidna po utram v techenie 6 chasov, Yupiter - samaya bol'shaya planeta Solnechnoi sistemy - predstavlyaet bol'shoi interes dlya nablyudenii dazhe v malye teleskopy, t.k. postepenno priblizhaetsya k svoemu protivostoyaniyu. Disk ego zameten dazhe v desyatikratnyi binokl', a v teleskop na diske planety otchetlivo vidny polosy, detali polos, ih izmenenie s techeniem vremeni i Bol'shoe Krasnoe Pyatno, nablyudayusheesya na poverhnosti uzhe neskol'ko sot let. Chetyre yarkih sputnika Yupitera (Io, Evropa, Ganimed i Kallisto) mozhno nablyudat' v binokl' ili teleskop. Eti sputniki prohodyat pered planetoi i skryvayutsya za nei. Teni ot sputnikov chasto padayut na poverhnost' Yupitera. Uznat' momenty yavlenii v sisteme Yupitera na etoi nedele mozhno iz KN na fevral' 2006 goda.
Saturn. Planeta vidna v sozvezdii Raka na protyazhenii vsei nochi v techenie 12 chasov (bliz rasseyannogo zvezdnogo skopleniya M44 - Yasli). Ee blesk (0m) i vidimyi diametr (20 uglovyh sekund) imeyut naibol'shuyu velichinu. V nebol'shoi teleskop (ili sil'nyi binokl') prekrasno vidny kol'ca Saturna, a takzhe samyi krupnyi sputnik Titan, imeyushii blesk 8,0m, i drugie sputniki. V krupnyi lyubitel'skii teleskop mozhno razlichit' detali stroeniya kol'ca. Na diske Saturna mozhno nablyudat' ten' ot kol'ca i krupnye obrazovaniya v atmosfere v vide svetlyh i temnyh pyaten.
Uran. U planety (m=+6,1, d= 3,6 ugl. sek) zakonchilas' vechernyaya vidimost'. Uran, po-prezhnemu, nahoditsya v sozvezdii Vodoleya mezhdu zvezdami lyambda i sigma etogo sozvezdiya, no vnov' poyavitsya na nebosvode ne ran'she aprelya mesyaca.
Neptun. Planetu (m=+8,0, d= 2,3 ugl. sek) mozhno budet nablyudat' lish' v marte, kogda ona poyavitsya na utrennem nebosvode. Na etoi nedele Neptun nahoditsya v sozvezdii Kozeroga k zapadu ot Solnca.
Pluton. Planeta nahoditsya v sozvezdii Zmei okolo zvezdy ksi etogo sozvezdiya, imeet blesk +14m. Nablyudat' Pluton mozhno po utram v teleskop s diametrom ob'ektiva 250 mm (pri prozrachnom nebe) i vyshe. 19 yanvarya v dalekoe puteshestvie k Plutonu otpravilsya mezhplanetnyi kosmicheskii korabl' Novye gorizonty. Apparat dostignet okrestnostei Plutona lish' cherez devyat' let.
Asteroidy. Iz asteroidov do 10m na etoi nedele lyubiteli astronomii smogut nablyudat' 4 asteroida.
2 Pallada (m=9,8) v sozvezdii Zmeenosca, 3 Yunona (m=8,8) - v sozvezdii Oriona, 4 Vesta (m=7,0) - v sozvezdii Bliznecov i 9 Metis (m=8,9) - v sozvezdii L'va.
Komety. Iz komet do 11 zv.velichiny na nebosvode Rossii s konca nedeli budut vidimy dve komety: McNaught (C/2006 E2) (v sozvezdii Ryb) i Pojmanski (C/2006 A1) (v sozvezdii Kozeroga). Pervaya iz komet nablyudaetsya po vecheram pri bleske slabee 9m, a vtoraya - po utram, bystro nabiraya vysotu i blesk, kotoryi k koncu nedeli dostignet maksimuma (7,6m). Kometa bystro dvizhetsya na sever, a 26 fevralya okazhetsya v neposredstvennoi blizosti u zvezdy sigma Kozeroga. Poiskam nebesnoi strannicy pomozhet yarkaya Venera, kotoraya nahoditsya v desyatke gradusov zapadnee komety. Gotov'te vashi teleskopy!
Karty vidimosti i efemeridy planet, komet i asteroidov mozhno naiti v KN na fevral' 2006 goda i Astronomicheskom kalendare na 2006 god.
Osnovnye astronomicheskie yavleniya nedeli.
Vremya dlya yavlenii privoditsya moskovskoe. Esli privoditsya vsemirnoe vremya (UT), to eto ukazyvaetsya v yavlenii. Ob ostal'nyh yavleniyah mesyaca mozhno uznat' iz KN na fevral' 2006 goda, a o yavleniyah goda - iz 'Astronomicheskogo kalendarya na 2006 god'.
20 fevralya, utro - Luna (F=0,61-) bliz Yupitera.
20 fevralya, vecher - Okonchanie vechernei vidimosti Urana.
21 fevralya, 10 chasov 17 minut - Luna v faze poslednei chetverti.
22 fevralya, 16 chasov 00 minut (UT) - Kometa Pojmanski (C/2006 A1) v perigelii. Podrobnosti v KN.
23 fevralya, 11 chasov 24 minuty (UT) - Kometa McNaught (C/2006 E2) v perigelii. Podrobnosti v KN.
24 fevralya, 06 chasov 45 minut Merkurii v vechernei (vostochnoi) elongacii.
25 fevralya, utro - Luna (F=0,12-) bliz Venery.
26 fevralya, utro - Kometa Pojmanski (C/2006 A1) v maksimume bleska. Podrobnosti v KN.
Vid zvezdnogo neba v techenie nedeli v srednih shirotah (masshtab vida planet v teleskop soblyuden, sever vverhu):
Vid yugo-vostochnoi chasti utrennego neba za chas do voshoda Solnca 26 fevralya v gorodah na shirote Moskvy. Vo vrezke pokazan vid Yupitera i Venery v teleskop. Otmecheny polozheniya Plutona i Pallady, takzhe komety Pojmanski (C/2006 A1) na 26 fevralya. Polozheniya ubyvayushei Luny pokazany s 20 po 23 fevralya.
Vid zapadnoi chasti vechernego neba cherez chas posle zahoda Solnca 23 fevralya v gorodah na shirote Moskvy. Vo vrezke pokazan Merkurii (masshtab po sravneniyu s drugimi planetami uvelichen v 3 raza dlya naglyadnosti). Otmecheny polozheniya komety McNaught (C/2006 E2) na 20 i 26 fevralya.
Vid yuzhnoi chasti vechernego neba cherez 3 chasa posle zahoda Solnca 20 fevralya v gorodah na shirote Moskvy. Vo vrezke pokazan vid Marsa v teleskop (ryadom s Marsom - Fobos). Otmecheno polozhenie asteroida Yunona.
Vid yugo-vostochnoi chasti neba cherez 2 chasa posle zahoda Solnca 20 fevralya v gorodah na shirote Moskvy. Vo vrezke pokazan vid Saturna v teleskop.
Na vseh risunkah dlya gorodov severnee i yuzhnee Moskvy nebesnye tela budut raspolagat'sya v ukazannoe vremya, sootvetstvenno, neskol'ko nizhe i vyshe (na raznicu shirot) otnositel'no ih mest na nebosvode Moskvy. Polozheniya planet na risunkah priblizitel'no odinakovy v techenie vsei nedeli v ukazannoe vremya.
Istochniki: Kalendar' Nablyudatelya N2 za 2006 god, AstroKA; StarryNightBackyard 3.1 i AK 4.06
|
Publikacii s klyuchevymi slovami:
nablyudeniya - nebo - nevooruzhennym glazom - Nablyudeniya komet
Publikacii so slovami: nablyudeniya - nebo - nevooruzhennym glazom - Nablyudeniya komet | |
Sm. takzhe:
Vse publikacii na tu zhe temu >> | |
